Rada sodelujem pri mašnih slavjih v domu ostarelih sv. Jožefa. Te maše so mirne, polne tople srčne navzočno­sti, globoke vere in žive molitve, ki se pogosto prelije v znane cerkvene pesmi.

Zmeraj znova pa me preseneti in globoko gane tisti del evharističnega slavja, ko duhovnik nad hostijami in vinom izgovarja Jezusove besede, ki so vrhunec maše in spremenijo kruh in vino v telo in kri Božjega Sina. Stanovalci doma namreč glasno ponavljajo besede spremenjenja, tudi dementni. Pridige navadno prespijo, dremajo med berili, a ko duhovnik začne najsvetejšo molitev, se ljudje v pozni starosti, že ovenelih oči in ušes, nenadoma prebudijo in na glas ponavljajo besede: »TO JE MOJE TELO, KI SE DAJE ZA VAS … TO JE MOJA KRI NOVE IN VEČNE ZAVEZE … TO DELAJTE V MOJ SPOMIN …« Mnogi od teh ljudi so pozabili skoraj vse reči iz svojega življenja, včasih ne vedo niti dneva svojega rojstva, a te besede ponavljajo natančno, glasno in jasno, ne samo z ustnicami, ampak tudi s srcem.

Pred...