O naših »kaščah«, ki se nam zdijo vedno premajhne in premalo polne, da bi nam zagotovile varnost

Ena od »zataknjenosti«, ki se pogosto pojavijo v odnosu do Boga, sebe in bližnjih in ki nas ne spusti »s pločnikov« življenja v življenje »na poti«, so zagotovo prazne luknje naših notranjosti. To so naše kašče, ki se nam zdijo vedno premajhne in premalo polne, da bi nam zagotovile varnost. Logično, kajti varnost ne more izvirati iz posedovanja.


Kje se vse začne?

Vsak človek ima svojo človeško naravo, ki je sama po sebi ogrožena in ranljiva ter posledično v nenehnem strahu zase. Ker okuša svojo začasnost, krhkost, omejenost in neke vrste praznino, bo ta narava nenehno v strahu zase. Zaveda se, da sama sebi ni dovolj, okuša pa tudi, da jo drugi lahko rani, ji kaj vzame, predvsem pa da je ta drugi ne izpolni ali zapolni, četudi je še tako...