Običaji starih Slovencev – od zibelke do groba. Konec je neizbežen – smrt.

Kar živi, mora enkrat umreti,« zmagoslavno zakliče gospa Smrt v Škofjeloškem pasijonu z začetka 18. stoletja, in opozori grešnike, da bodo vsi, ne glede na starost ali stan, pa četudi papež ali kralj, nekoč padli pod njeno ostro koso. Kdaj se bo to zgodilo, ne ve nihče, saj »Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka«, kot je zapisal Prešeren. Da bi se kar najbolje pripravili na srečanje s smrtjo, je Cerkev že od samih začetkov vpeljala obred sv. maziljenja. Ta obred je v najtesnejši zvezi z najzgodnejšimi zapisi na naših tleh, saj je prav v kodeksu neposredno pred zapisom Brižinskih spomenikov, napisanih okoli leta 1000, najti latinski zapis obreda maziljenja bolnika s sv. oljem. Obred bolniškega maziljenja, kakor je potekal od 9. do 12. stoletja, je po glavnih elem...