Vem, da je to tema, o kateri je bilo že veliko napisanega, pa vendar ... Otrok me je pred časom vprašal, zakaj sploh molimo, če se potem nič ne uresniči ali je celo še slabše. Skupaj namreč pogosto molimo za ljudi, ki so zelo bolni. Zdi se mu, da Bog sploh ne usliši naših prošenj, ker ni doživel kakšne »vidne« ozdravitve. Kaj naj mu odgovorim, da bo še vedno zaupal v moč in smisel molitve?

PETER

Molitev kot pogovor z Bogom je za naše versko življenje tako nepogrešljiva, kakor je pogovor za odnose z ljudmi. Ko se z nekom več ne pogovarjamo, za nas neha obstajati. Podobno za nas neha obstajati Bog, če se z njim več ne pogovarjamo. S tem počasi zbledi vera vanj. Ni pa prošnja za razne »usluge« od Boga edina oblika molitve. Molimo, ko Boga častimo, se mu zahvaljujemo ali ga prosimo za odpuščanje. Seveda pa ima tudi prošnja molitev svoje mesto, saj nas k njej tudi Jezus spodbuja. »Prosite in se vam bo dalo. … Iščite in boste našli, trkajte i...