Prav nič nenavadno ni, da otroci razmišljajo drugače od odraslih … da se pamet otrok in pamet njihovih staršev razlikujeta. Ne nazadnje je še sveti Pavel zapisal: »Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega« (1 Kor 13, 11). Otroški način razmišljanja in dojemanja se pač razlikuje od razmišljanja in dojemanja odraslega človeka.

Prav tako ni prav nič nenavadno, pa čeprav me spravlja v obup in ob živce, da se otroci ne držijo navodil in nasvetov, ki jim jih iz ljubezni ali iz tečnobe delim. Vzgoje, skratka! Kajti že davno sem postal mož in prenehal s tem, kar je otroškega, otroci pa, kot rečeno, razmišljajo in dojemajo svet na drugačen način.
Zato ni nenavadno – in me čudi, da se mnogi čudijo –, da otroci tudi opustijo vero staršev. Kajti otroci razmišljajo in dojemajo tudi svet onkraj tega sveta drugače kot starši. Pa čeprav so ti otroci tudi sami odrasli. Kajti otrok je ot...