Milost
Objava:
24. 08. 2019 / 22:00
Deli:
Čas branja:
5 minut
Nazadnje Posodobljeno:
22.08.2019 / 10:09
Milost
Svetloba je počasna in vendar lahka.
Svetloba je počasna in vendar lahka. Nenavadno lahka. In počasi, komaj zaznavno počasi se spreminja ozračje. Pa se sploh res? Ni to zgolj dozdevek, ki ga hrani želja? Ah ne, megla zares postaja prosojnejša, čeprav pogled in spoznanje še omahujeta tik nad mejo dvoma. Nekaj živega je čutiti: ne le v koprenastem zraku, tudi v zbiti zemlji pod nogami in med vlažnimi kamni, ki na gosto štrlijo iz ozke steze, tudi v napol pomuljeni travi po bližnjih pobočjih. In tudi od tam, kjer pašniki ponikajo v hladno, belo neprosojnost zgoščenih vodnih hlapov, od tam, kjer so – daleč zadaj – zdaj nevidni previsi in fanatično kipenje skalnih sten, ki ga ta hip vidi samo spomin: tudi od tam prihaja ta »nekaj«, kakor mirno dihanje, kakor neopisljiva molčeča navzočnost. Ne, ni blago strujanje poletnega zraka, čeprav mu je podobno. Pa saj ni pomembno, kako temu rečeš, kadar je tu. Besede se odbijajo od občutka te navzočnosti skoraj kot kaplje od stekla in ga nikoli zares ne vsrkajo vase ... Da, zdaj azur...
