Jugonostalgiki lažejo sebi in nam
Jugonostalgiki lažejo sebi in nam
Predstave o socializmu kot zmagovitem sistemu so doživele popoln poraz
To poletje sem nekaj prijateljev nadlegovala z vprašanjem, ki ga sicer ne postavljam: Koliko ste zaslužili? Ne letos ali lani, temveč v mladosti, pred tridesetimi leti? – Zakaj, prosim lepo, saj gre tako rekoč za pregovorni lanski sneg?! – Že mogoče, ampak mene vseeno muci … Razlog moje nespodobne radovednosti je tak: Brala sem intervju s človekom, ki spada v mojo generacijo. Skupna nama je tudi nekdanja skupna država, Jugoslavija, spomniva pa se zelo različnih stvari …
Mož, ki je dobil intervju v nekem slovenskem časopisu, je Bogdan Tanjević, star nekaj čez sedemdeset, predstavljen kot znamenit košarkaški trener – v Italiji, iz Jugoslavije je odšel leta 1982. A novinar, ki ga je povabil k besedi, ga je pohvalil tudi kot človeka, s katerim »se lahko pogovarjaš o vsem, o košarki, conski obrambi, Jugoslaviji, socializmu, kapitalizmu, gospodarstvu, vojni in miru, demokraciji, književnosti, boljših...