Dočakal zadnji sem naliv svetlobe,
poslednjo mlačev zrelih sončnih
snopov,

razmrščeni lasje odmrlih šopov
leže v skednju luči brez vse svetlobe.

France Balantič


Noč se je s svojo smrtno grozo počasi prevešala v meglen, mrzel, deževen dan. Ura v stolpu onstran ceste ni več bíla, urni kazalci so mrtvo viseli navzdol. Samo ožgano tramovje zvonika je štrlelo navzgor, zvonovi so že prej v plamenih zgrmeli na dno. Tudi hiša je na pol porušena in kadeča se čakala na zadnje dejanje. Temni možje z orožjem v rokah so obkrožali ozek prostor na severni strani Krajčeve domačije. Enajsterica mladoletnikov je bosa stala pred razdejanimi vrati in strmela v lastni pogin. Zgodovina odmaknjene notranjske vasi se je čudno upognila, ko so nedolžneži drug za drugim pod streli padali v razmetano vežo. Nobene milosti ni bilo, tudi za petnajstletnika ne. Storilci so se s temnimi obrazi umaknili v zavetrje in spet so se oglasili rafali strojnic iz vseh strani....