Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel (Lk 12,49).

Ogenj ima v Svetem pismu veliko pomenov. Že v začetku ga je Gospod v edenskem vrtu postavil kot obrambo pred drevesom življenja (1 Mz 3,24). Dal mu je temeljno mesto pri sklepanju zaveze in darovanju (prim. 1 Mz 15,17; 1 Mz 22,6; 1 Kr 19,12) ter vlogo pri sodbi, prečiščevanju in očiščevanju (prim. 1 Mz 19,24; Mt 13,50; 1 Kor 3,13). Na poseben način simbolizira ogenj Božjo navzočnost. Mojzesu se je iz sredine grma v ognjenem plamenu prikazal Gospodov angel (2 Mz 3,2), je iz egiptovske dežele vodil v ognjenem stebru (2 Mz 13,21), Elija je bil v ognjenem vozu vzet v nebo (2 Kr 2,11), Jeremija spoznava, kako je Gospod kakor ogenj, zaprt v njegovih kosteh, ki žge in se ne da ugasiti (Jer 20,9). Ne nazadnje Janez Krstnik oznanja prihod Kristusa, ki ne bo krščeval le z vodo, temveč v Svetem Duhu in ognju (Mt 3,11). Prišel je namreč, da vrže ogenj (gr. pûr) na zemljo. Ogenj Svetega Duha, podoben...