»Tvoje ljudstvo je pričakovalo rešitev« (Mdr 18,7).

Glagol »čakati, pričakovati« (gr.: prosdéhomai) ima pasivni pomen »čakanja« pa tudi aktivni pomen »sprejemanja«. Oba pomena se razkrivata v nesorazmernem odnosu med pod- in nadrejenim. Podrejeni »čaka«, da nadrejeni »odobri« njegovo mnenje oz. mu »odobri« dostop pred svoje obličje.
Svetopisemska modrost, ki opisuje odnos med človekom in Bogom, pokaže, da človekovo »pričakovanje rešitve« ni zgolj pasivno čakanje in ne temelji na zunanjih daritvah (Oz 8,13), temveč zahteva udejanjanje pravičnosti (Mdr 3,6), kar se zgodi ob spravi in odpuščanju. Tako Jakob pričakujoče upa, da ga bo Ezav zaradi predhodnih daril sprejel in se z njim spravil (1 Mz 32,21). Tako faraon ob nadlogi kobilic priznava svojo zakrknjenost in upa, da bo Gospod uvidel, sprejel in odpustil njegov greh (2 Mz 10,17).

»Pričakovanje rešitve« pomeni aktivno držo ponižnega srca, ki se v vsem predaja Gospodu (Lk 2,25) ter živi Božjo navzočnost in reši...