»Jaz, ki sem prah in pepel« (2 Mz 18,27).

Stopnjevalni paralelizem členov »prah in pepel« (hebr.: ʿafar we ʾefer; gr.: gē kaì spodós) želi poudariti popolno vdanost, ponižnost, spokornost in nevrednost človeka, ki se s prošnjo obrača na vsemogočnega Boga (Job 42,6; Sir 40,3).

»Prah« je znamenje končnosti in ustvarjenosti (1 Mz 2,7; 3,19), naznanja preizkušnjo, kazen za greh ter dokončno uničenje (5 Mz 9,21; 2 Kr 13,7). Stvarnik kaže svojo večno suverenost s tem, da je vzdignjen nad prah uničenja (Job 19,25) ter iz prahu dviguje k življenju (1 Sam 2,8). Prah pa na drugi strani lahko predstavlja zakrknjenost nespokorjenega mišljenja, ki nasprotuje oznanilu Božjega kraljevanja (Lk 10,11).

»Pepel« zaznamuje, kar ostane po žgalni daritvi (3 Mz 6,3). Na eni strani človeka, ki se pepela dotakne, naredi obredno nečistega (4 Mz 19,9), na drugi pa ponuja priložnost očiščenja (4 Mz 19,17). Spokornik, ki se posiplje s pepelom ali sede na pepel, sprejme uničenje, ki ga...