Letošnje jaslice v župnijski cerkvi smo pripravili mladi. Vhod zastira zavesa. V stranski kapeli je veliko slame, nekaj je raztrošene, nekaj v balah. Središčna bala je kot oltar. Tam počiva Jezus. Luč obsije ves prostor jaslic in zajame tudi križ na steni. Božič – učlovečenje in velika noč sta ena skrivnost. Tri Božje osebe gledajo svet in vidijo, da ljudje trpijo, umirajo, so v vojni, sovraštvu, grehu … To je prava »štala«: naša osebna in skupna. Jaslice torej niso štalica za živali, ampak je to naša ranjenost, grešnost in tema. Bog se je učlovečil, ker je želel rešiti človeštvo. Jezus je edina figura jaslic. Majhen in neznaten v ogromni cerkvi ponazarja vsemogočnega in velikega Boga, ki se skrije v neznatnega otroka, potrebnega vse pomoči. To je velika skrivnost božiča. Jezusa tako spoznavamo kot Luč, ki razsvetljuje našo temo, kot Živo vodo in Kruh, ki nas krepita, da lahko hodimo svojo pot skozi življenje, skozi vse čase preizkušenj...