Silvan Atoški (1868–1938) je v pravoslavnem svetu eden najbolj znanih svetnikov. Krepak kmečki fant iz Rusije se je menihom na gori Atos pridružil leta 1892. Drugi menihi niso vedeli, kaj doživlja; bogastvo njegovega notranjega življenja poznamo zahvaljujoč mlademu menihu Sofroniju, ki se mu je Silvan zaupal na stara leta in je tudi zapisal njegove misli. Objavljamo nekaj odlomkov.

Težko je duši brez Gospoda

Težko je moji duši brez Gospoda, zato ga v solzah iščem.

Gospod, ki si poln milosti, Ti vidiš moj padec in mojo žalost, vendar Te ponižno prosim: izlij name grešnega milost svojega Svetega Duha. Spomin nanjo sili moj um, da zopet najdem Tvoje usmiljenje.

Gospod, daj mi svojega ponižnega duha, da spet ne izgubim Tvoje milosti in ne zajočem zaradi nje, kot je jokal Adam zaradi izgube raja in Boga.