Dopust ni nadstandard. Privoščiti bi si ga morali vsi, delavci, ki jim šefi čez leto ne pustijo dihati ali jim celo zapovedujejo, naj delajo več kot osem ur, otroci, ki so morali poleg sedenja v šolskih klopeh, učenja snovi, intenzivnih medsebojnih odnosov obiskovati še to in ono obšolsko dejavnost, brezposelni, ki se morajo na razgovorih nenehno dokazovati, čakati na odgovor, ali so se delodajalcu zdeli dovolj izkušeni, delavni, sposobni, komunikativni … Dopust nas regenerira, blagodejno deluje na naše telo in duha. Na slednje nedvomno vpliva tudi obisk svete maše, ki nam med počitniškimi dnevi nič manj ne daje moči in nič manj ne naravnava naše duhovne plati.

Zgodi pa se, sploh med zakonci, da obilica skupnega časa, ki je na voljo na dopustu, zavidljivi sončni zahodi, sol na koži in barčice, ki plujejo mimo, vedno ne pripomorejo k povezanosti med dvema. Včasih se zgodi ravno obrnjeno, da se naš odnos poruši – zaradi velikih pričakovanj in nasprotujočih si želja.

...