Ko nekdo trpi in bi mu radi pomagali, a se ne da nič storiti

Verjetno ste se že vsi znašli ob nekom, ki je hudo trpel in bi mu tako radi pomagali, pa preprosto niste mogli storiti nicesar. Jaz sem to v svojem življenju zelo pogosto doživljala in doživljam tudi še sedaj. Za marsikoga je to preveliko breme in se temu raje izogne. Zato ni čudno, da ti ljudje raje odidejo in ob tem zagotavljajo, da so premehkega srca, da se jim človek v stiski prevec smili, da bi ostali ob njem. Toda če bi vsi tako ravnali, bi ta človek ostal sam v svoji stiski. Ljudje, ki ostanejo ob njem, še zdalec niso kakšni trdosrčneži, ki jih nic ne gane, ampak kljub temu da jim je težko, ne zbežijo stran.

O tem sem že veliko premišljevala in se pogovarjala. K temu pisanju pa me je pred nedavnim spodbudilo srecanje z gospodom, ki je tako mesece in mesece vztrajal ob svoji bolni ženi, ceprav mu je bilo zelo hudo. Vedel je, da so zdravniki storili vse, kar je mogoce. Tudi on je poskušal vse, kar se...