Se v času, ko je toliko odvisno od znanosti, še dogajajo čudeži?

Nedavno sem nekje mimogrede slišala misel, ki se mi zdi še kako resnična. Takole se glasi: »Zdravniku, ki ne verjame v čudeže, ne moreš pomagati.« V času, ko naj bi znanost imela povsod glavno besedo, se zdi kaj takega skoraj neverjetno. In vendar je ta misel, če malo globlje pomisliš, resnična.
Res je, da znanost zelo napreduje in marsikaj, kar se nam je zdelo v času študija še čisto nemogoče, je danes že vsakdanja praksa. Tega smo lahko samo veseli in za to tudi hvaležni. V naslednjih letih in desetletjih se bo temu gotovo pridružilo še marsikaj novega, česar si v tem trenutku niti predstavljati ne moremo. A vendar se sredi te velike znanosti dogajajo tudi čudeži. Samo videti jih moramo. Če jih znamo videti, življenje zasije v drugačni luči in postane veliko bolj dragoceno.

Kljub vsej znanosti se marsikaj dogaja čisto po svoje, drugače, kot bi lahko napovedali. Ozdravijo ljudje, res da ne tako p...