Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove
(Lk 10,3).

Bog je v iskanju izgubljenega človeka pošiljal poslance (2 Mz 3,10; Sod 6,8.14), preroke (1 Sam 15,1; 2 Kr 2,2; Iz 6,8; Ezk 2,3 …), modrece in pismouke. Nekatere so ubili, druge križali, spet druge bičali v svojih shodnicah in preganjali (Mt 23,34). Nazadnje je poslal svojega Sina (prim. Iz 61,1; Mt 21,37), da bi v Njem spet imeli dostop do Očeta. Jezus posebej pokliče in postavi dvanajst apostolov (gr. apostolos), da bi bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat in ozdravljat (Mr 3,14), da bi tako vse narode naredili za Njegove učence (Mt 28,19). Kristusov slog pošiljanja pa ni v zaupanju lastnim sposobnostim, temveč v popolnem zaupanju Njemu, ki pošilja: »Pojdite! Pošiljam vas …« Brez denarnice, brez torbe, brez sandal. Da bi torej usposobil s krstom izbrane, pošilja (gr. apostelló) na nas obljubo svojega Očeta ter nas, odete v moč z višave (Lk 24,49), pošilja kakor jagnjeta med volkove. Da bi ne postali volkov...