Magdalenice
Magdalenice
»In tedaj se mi je spomin nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki mi ga je teta Léonija ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), ko sem ji prišel voščit v spalnico za dobro jutro, zmeraj pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.« Proustove magdalenice v romanu V Swannovem svetu so postale najbolj slaven prikaz t. i. nehotenih spominov. Ko nek čutni dogodek: melodija, vonj, okus ... prikliče živ spomin. Nenapovedan, izjemno močan, čuten obvisi v duši in že se razblini kot milni mehurček.
Ko je pritisnila vročina, se je v meni zvrstila cela vrsta takšnih hipnih spominov na trenutke iz otroštva, na počitnice, ki sem jih preživljala s sestričnami na babičinem vrtu. Čeprav na zunaj nismo počele nič posebnega, so se ta poletja očitno močno vpisala vame. Pred oči so mi v prebliskih prihajali občutki iz otroštva. Ko pa sem se znova sprehodila po cesti, ki vodi do babičine hiše, in upala, da se bodo spet pojavili, jih ni bilo več. Tako kot ni več ba...