Si kristjan in se trudiš ljubiti Boga, bližnjega in sebe. Logično se ti zdi, da moliš, hodiš k maši in k spovedi. Morda poješ v župnijskem zboru, sodeluješ kot animator, skavt; morda greš kdaj celo z župnikom na izlet ali kosilo. Lahko živiš krasno versko življenje, a brez oznanjevanja je naša vera precej »napol«.

Jezus od tebe ne pričakuje tektonskih premikov, nekaj malega pa vendarle.:) Znotraj skupnosti to sploh ni problem – vsi te razumejo, saj s teboj delijo podobno izkušnjo. Ni pa povsod tako … Si kdaj povedal sošolcem, kako super duhovni vikend si preživel? Komu na Facebooku javno voščil za god? Ti je neprijetno, če te kdo vidi stopiti v cerkev?

Verjetno se vsi soočamo s podobnimi pomisleki in strahovi. Da ti signali ne prihajajo ravno z nebeškega konca, verjetno ni treba preveč poudarjati … Že apostolom je pričevanje povzročalo preglavice. A so postali sveti – zato nikar ne obupaj! Nekaj mladih smo povprašali o pogumu za pričevanje.

Jure isk...