»Da bom kuhar, sem vedel od malega, tako sta rekla oče in mama in tako tudi je,« je povedal. Po osnovni šoli se je vpisal na srednjo gostinsko šolo, kjer se je izučil za kuharja. »Biti kuhar ni le šola,« poudari in temu doda še prakso in predvsem talent, da si lahko sam ustvariš pravi občutek za dobro kulinariko. Kot povsod je tudi v kulinariki pomembna želja: »Nikoli nisem hotel biti le povprečen kuhar.« Temu cilju je vseskozi sledil, zato si je izbiral kakovostne kuhinje in prave kulinarične mojstre za svoje mentorje. Prakso in pozneje tudi prvo zaposlitev je dobil pri Janezu Bratovžu, ki mu je pokazal, v kateri smeri mora iti njegovo razmišljanje. »Dokler si mlajši, imaš vzornike, čim dlje časa si v poklicu, bolj se izoblikuješ in drugi imajo vedno manj vpliva, ti sam pa postaneš vzornik mlajšim,« pojasni in doda, da je imel tudi sam vzornike predvsem v francoski kuhinji, sicer pa je njegova filozofija najbližja nordijski kulinariki: »Ta sloni na bazi 'lokalno' in 'bolj divje'.«...