In priče so odložile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel (Apd 7,58).

Človek vse od trenutka, ko se je z grehom iztrgal iz odnosa z Bogom ter se nag in ogrožen skril pred njim (prim. 1 Mz 3,8), vidi v drugem nevarnega tekmeca, ki ga je treba umoriti. Zato tudi danes pogosto odlaga oblačilo lastnega dostojanstva k nogam današnjih savlov, medtem ko mori vse, kar ni po njegovi zamisli. Ko torej odlaga in trga svoja oblačila (prim. Mt 26,65), samo potrjuje, da je v resnici še vedno brez oblačila Božje slave. Da bi se lahko oblekel, sleče Sin svoje vrhnje oblačilo (gr. himation), bleščeče in nadvse belo (prim. Mr 9,3), se opaše v laneno platno sužnja ter učencem umije noge (Jn 13,4). Pusti, da ga Herod in vojaki v posmeh ogrnejo v bleščeče oblačilo ter pošljejo k Pilatu (Lk 23,11) in si razdelijo njegova oblačila (Mt 27,35). Tako človek, od greha slečen, pretepen, napol mrtev in zapuščen (prim. Lk 10, 30), končno prejme oblačilo sina (prim. Lk 15,22),...