V nekem mestnem parku, kjer se je na urejenih poteh, obdanih z živo mejo, trlo obiskovalcev, je mojo pozornost pritegnil par vrbjih kovačkov (Phylloscopus collybita). Drobni ptici sta se vznemirjeni spreletavali s hrano, majhnimi gosenicami v kljunu in čakali na trenutek, ko se je reka sprehajalcev nekoliko pretrgala. Takrat sta smuknili v skrbno urejeno živo mejo iz tise in čez nekaj trenutkov druga za drugo s praznim kljunom prhnili iz gostega nasada. Pristopil sem in v uho ujel tiho oglašanje mladičev. Počakal sem, da sem bil za nekaj trenutkov sam, in nato z roko previdno razmaknil zelene veje. Med vejicami je bilo umetelno zgrajeno gnezdo, iz katerega so pomaljali odprte kljune majhni, še skoraj povsem goli mladiči. Iztrebek pred vhodom je pričal, da ga starši zaradi množice ljudi verjetno še niso utegnili odnesti. Mladiči so očitno spregledali tik pred mojim...