Delavnice molitve in življenja smo molivci iz župnije Vrhpolje sklenili 28. apri­la v Vipavskem Križu. Ni nam bilo naklonjeno toplo in sončno vreme, da bi lahko v tišini molili v naravi in z naravo in občudovali prekrasno Božje stvarstvo in bi nam dušo napolnjevala globoka hvaležnost za vso lepoto, ki nas obkroža. Vsiljevati se mi je začela misel, da me Gospod ne sliši in da je to popoldne zame izgubljeno. Lotevalo se me je malodušje in spraševala sem se, zakaj mi Gospod ni dal občutiti nekaj lepega, navdihujočega, nekaj, kar bi me duhovno dvignilo, me napolnilo in mi dalo popotnico za življenje naprej. V nekem trenutku pa me je prešinilo spoznanje: Bog želi v meni okrepiti hrepenenje po njegovi bližini, po toploti, po lepoti in me vzgaja v potrpežljivosti ter da sprejmem njegovo voljo. Ko smo v temi, si želimo luči, ko dežuje, hrepenimo po soncu, ko nas zebe, si želimo toplote … Lahko je moliti in se zahvaljevati Bogu, ko nam je lepo, ko...