Potrpežljivost, zaupanje in predajanje v Božje roke vodijo skozi ozka vrata

Rodila sem šestkrat. Vsakič je bilo edinstveno, intenzivno in osrečujoče doživetje. Šestič se je prvič zgodilo načrtovano doma. Ko me je v soboto okoli pol treh ponoči zbudilo odtekanje plodovnice, sem pomislila: »Krasno, do jutra bo verjetno dojenček že tukaj in varstvo otrok sploh ne bo potrebno!« Vsako rojstvo je svoja zgodba, vendar sem glede na pretekle izkušnje pričakovala zelo kratek porod. Tokrat se do jutra ni kaj bistveno premaknilo. Otroci so dopoldne odšli k prijateljem, z možem sva poromala v cerkev, v drevesnici sva kupila drevo – marelico, da bi jo posadili na dan rojstva in h koreninam položili posteljico – in marjetice, najine poročne cvetlice, za spodbudo. Z babicama smo se v slaščičarni posladkali s tortami, doma pa potem poslušali glasbo, ob fotografijah obujali spomine, se sprehajali, večkrat jedli. Takole od zunaj poseben in prijeten dan, v sebi pa sem večkrat doživljala notran...