Za kristjane je vedno veljalo, da so mučenci seme novih kristjanov, predvsem zato, ker so žrtvovali vse, kar so imeli in kar so bili, da so izpričali resničnost Jezusovega vstajenja. Mučencem se Cerkev ne bo odpovedala, so namreč njen najlepši cvet.

Toda včasih se mi zazdi, da smo v času politične korektnosti kristjani danes v skušnjavi, da bi se svojim mučencem odpovedali. Naši mučenci povzročajo nelagodnost, ker razgaljajo z vso močjo vso laž brezbožnega komunizma in njegovega režima.

V času revolucije, ki so jo pod krinko OF vodili komunisti s svojim voljnim, pa tudi zlorabljenim orodjem – partizani, ki so povzročili množico žrtev mučencev v naši Cerkvi. Naš spomin in naslov naših molitev mora segati tudi do slovenske narodne vojske, do domobrancev, ki so umrli v nečloveških razmerah komunističnih koncentracijskih taborišč in predvsem v sistematičnem pokolu nedolžnih, ki so ga partizani izvršili v maju 1945. To so naši fantje, naši mučenci.

Maj 1945...