Kako je živela slovenščina od Brižinskih spomenikov do prve slovenske knjige (od 11. do 1. pol. 16. stol.)

Slovenščina še ves srednji vek ni bila knjižni jezik. Knjižni jezik se namreč od naključno zapisanega govorjenega jezika ločuje po tem, da ima dogovorjen način zapisovanja posameznih glasov in da se v njem postopoma ustaljuje tudi nabor besed in njihovih sklanjatvenih in spregatvenih oblik, ki se sicer od narečja do narečja razlikujejo.


Jezik, narečje, govor, zapis ...

Po času Brižinskih spomenikov se je začela slovenščina narečno cepiti. Najprej se je razdelila na dve narečji, nato pa so se do konca 16. stoletja oblikovale že vse današnje narečne skupine razen rovtarske. Vendar pa ne smemo niti slovenskih knjig v knjižnem jeziku od leta 1550 naprej niti rokopisov iz dobe pred njimi razumeti zgolj kot zapise posameznih narečij....