V letih od 1868 do 1871 so na Slovenskem pripravili osemnajst večjih zborovanj na prostem, na katerih so zahtevali združitev Slovencev v posebno enoto pod Habsburžani in jezikovno enakopravnost. Največji tabor je bil pred 150 leti (17. maja 1869) v Vižmarjah pri Ljubljani. Udeležilo se ga je okrog 30.000 ljudi.

»Že v nedeljo 16. t. m. so prihajali taborci od vseh krajev razcepljene domovine k veliki, največi dosedanji svečanosti slovenski, in še tisti večer je bila Ljubljana s taborskimi gosti tako napolnjena, da je moral marsikdo tam prenočiti, kjer je drugi dan taboroval – pod milim nebom,« je pisal Slovenski narod. »V ponedeljek pa je bila Ljubljana prava podoba ljudskega preseljevanja. Tu si videl vzbujenih primorskih Slovencev, kterih je bilo prišlo nekoliko stotin deloma v narodni obleki, vsi pa z napisi na klobukih: Tr. Primorci; tam ti je kazal prijatelj ljube goste, ktere je poslala sosednja Hrvaška; v nepretrgani vrsti so se dovažali vso dopoldne Dolenjci i...