Slovenci imamo med 27. aprilom in 1. majem praznični teden. To je najlepši ostanek nekdanjega totalitarnega režima, dokaz, da nihče ni samo slab. Oba praznika imata skupni imenovalec: prevara z zlorabo. Ni res, da se nihče ni uprl okupatorju. Če ne drugi, starojugoslovanska vojska. Eden najstarejših slovenskih še živečih partizanov je izjavil, da so se v njegovem rojstnem kraju upirali okupatorju pred ustanovitvijo OF. Primerov, ko si je OF lastila tuje zasluge, ni malo. Dejstvo je, da je 27. april predvsem dan spomina na zlorabo najplemenitejšega človeškega čustva: želje po svobodi. Dolomitska izjava je potrdila, da je OF služila prigrabitvi oblasti. Krščanski socialisti, ki so v partizane pripeljali množice, so z izgubo identitete naivnost drago plačali. Podtaknjeni Kocbek je imel še srečo, Aleša Stanovnika so dali Italijanom ubiti kot talca.

Prvi maj je velik praznik. Goduje Jožef Delavec. Žal šele od 1955. leta. Kot z obsodbo zlorab kapitalizma je Cerkev zamujala tudi s...