Prosil pa ne bom
Prosil pa ne bom
Življenje je gotovo veliko lepše, če znaš oboje: dajati in prositi
Verjetno človek res laže daje kot prejema, ker se tako počuti v vlogi močnejšega. Vsaj tako se nam zdi. Je pa v življenju vsakega človeka neštetokrat treba tudi prositi. Za marsikaj. Življenje je gotovo veliko lepše, če znaš oboje, dajati in prositi. Kdor zna iz srca dajati, mu ne bo težko prositi, ko bo treba. A tudi nasprotno; kdor zna prositi, bo znal tudi dajati, ko bo to mogel.
Mislim na starega gospoda sredi osemdesetih let, ki se je znašel v domu. Ne ravno zelo rad, ampak ker ni bilo druge rešitve, je ta svoj novi položaj počasi le sprejemal. Včasih se je zgodilo, da je kakšna malenkost manjkala na mizi pri kosilu ali kaj podobnega. To se dogaja povsod in vsak človek mora znati normalno poskrbeti zase in opozoriti, da tega ali onega ni. Ne z jezo in agresivno, ampak lepo dobrohotno, zavedajoč se, da se vsakomur od nas lahko zgodi, da kaj pozabimo. Zlasti še, če se to ne dogaja vsak dan, ampa...