Sveti papež Janez XXIII. je bil znan po tem, da je imel smisel za humor. Tako je na vprašanje nekega novinarja, ki ga je zanimalo, koliko ljudi dela v Vatikanu, povedal: »Še polovica ne!« Ko je obiskal prijatelja v bolnišnici Svetega Duha, ga je na vratih sprejela redovnica, ki se je predstavila: »Jaz sem mati prednica Svetega Duha.« On pa ji je odvrnil: »Srečnica! Kakšna dobra služba! Jaz pa sem samo služabnik Božjih služabnikov!« Nekega fantka pa je vprašal, kaj bi rad postal, ko bo velik. Fantek je odgovoril, da policaj ali pa papež. »Jaz bi raje izbral policaja,« je rekel Janez XXIII. »Vsak lahko postane papež, kar poglej mene!« In ko so se v Vatikanu pritoževali, ker se je nekemu ceremoniarju dvignila plača, češ da zdaj že on zasluži več kot kardinali, jim je dejal: »Je že prav tako. Ceremoniar ima deset otrok. Upam, da jih kardinali nimajo!«

S šalo lahko povemo resnico na bolj mehek način, še zlasti če se med stresanjem kritik pohecamo še iz lastnih slabosti. Humorist...