In ko je to rekel, mu je dejal: »Hodi za menoj!« (Jn 21, 19b).

Že v stari zavezi je beseda hoditi z drugim in za drugim pomenila deliti z drugim življenje. Tako Elizej sledi Eliju (1 Kr 19,19-20), Ruta svoji tašči Noemi (Rut 1,16), ljudstvo Bogu (prim. 2 Kr 23,3; Oz 11,10). A ljudstvo je bilo trdovratno, pozabljivo in slepo, zato so si izdelali zlato tele (2 Mz 32) in druge bogove, da bi hodili za njimi (prim. 1 Kr 18,21; 21,26; 2 Kr 17,15). Iz ljubezni in usmiljenja pošlje Oče končno Sina, da bi mu lahko sledili (gr. akolouthēó), ne kot sužnji, ampak kot učenci (Mt 4,20; 10,38; 16,24; Mr 2,14; Jn 21,22), kot njegovo ljudstvo (Mr 5,24). Da bi šli za Nekom, pa je potrebno najprej nekaj izpustiti. Ribiči mreže, cestninar Matej svojo mitnico, Filip ždenje pod smokvo, Zahej svoje goljufanje, ljudstvo svoje bogove. Sin je prišel, da bi nas osvobodil starega načina hoje za maliki in samim seboj, da bi bili resnično svobodni (Jn 8,36). Naredil nas je za sinove...