Križev pot svetega Frančiška Asiškega na Cankovi

Tudi tisti, ki poznajo življenjsko zgodbo Ubožca iz Assisija le površno, vedo, da je bila ena od njegovih najvidnejših svetniških odlik prav otroško nedolžna ljubezen do vsega stvarstva. Frančiška je v celoti izpolnjevalo spoznanje Božjega odrešenja, ki ga je dojemal kot nekaj popolnega, absolutnega; kot nekaj, kar ni zamejeno z mojim bližnjim ali daljnim sočlovekom, ampak je vseobsegajoče. Zanj odrešitev ni bilo dejanje popolne Ljubezni zgolj zaradi človeštva, ampak vsega, kar je ustvarjeno. Odlomkov Svetega pisma, ki potrjujejo to resnico, je toliko, da bi skupaj sestavili manjšo knjigo. Med njimi je prerok Izaija, ki pravi: »Zemlja je oskrunjena pod njenimi prebivalci, ker so prestopali postave, kršili predpise, razdrli večno zavezo. Zato prekletstvo žre zemljo, njeni prebivalci se morajo pokoriti …« (Iz 24, 4-6). Edino človek se lahko odloči za greh, druga živa bitja se ne morejo – a posledice človekovih odloči...