Pred šestimi leti, na dan, ko je opravil še zadnji izpit na medicinski fakulteti, sem se z znancem pogovarjala, zakaj se ne bi odločil za družinsko medicino, ko primanjkuje toliko družinskih zdravnikov. Odvrnil je, da je to v njegovih očeh najbolj časti vredna smer, najtežja in najzahtevnejša, a glede plače žal najmanj cenjena. Preveč so obremenjeni, preveč pacientov imajo in ogromno odgovornosti. Vedno si je želel biti družinski zdravnik, a realne razmere so ga odvrnile, svoje znanje je posvetil drugi specializaciji. Ni edini. Zanimanja je iz leta v leto manj; lani se je na 60 mest prijavilo zgolj sedem kandidatov.

Slovensko osnovno zdravstvo ni v krizi od 1. aprila, ko je brez šale več kot polovica družinskih zdravnikov iz Kranja in Nazarij dalo odpoved. Je pa jasno, da gre zdaj zares. Brez ukrepov lahko v nekaj mesecih zavlada kaos. Kakšen, si nihče ne upa niti predstavljati. Znano je le, da bo bolje biti zdrav in nepoškodovan. Ne le da nas na deset tisoče lahko ostane b...