Gianpietro Ghidini je zaradi sinove nesmiselne smrti našel smisel svojega življenja

Šestnajstletni Emanuele Ghidini je nekega novembrskega večera šel ven. Družil se je s starejšimi prijatelji. Ti so mu na zabavi ponudili »znamko«, mamilo, ki je priljubljeno med italijansko mladino. Emanuele ga je poskusil prvič: »Kaj se mi pa lahko zgodi, saj to jemljejo vsi,« si je mislil Emanuele. Takrat se je začela drama, ki je nihče ni pričakoval. Mamilo ga je popeljalo v globoko stisko, paranoja je prevzela nadzor nad njegovim telesom in mislimi. Emanuele se v tej notranji stiski postavil na most čez reko Chiese in skoči v vodo. Umrl je na istem mestu, kjer je nekoč, ko je bil še otrok, rešil iz ribiškega trnka majhno rdečo ribo.

Njegov oče Gianpietro je bil ob nenadni smrti Emanueleja povsem na dnu. Njegovo srce je bilo polno žalosti. Sploh si ni znal predstavljati življenja brez sina. Vedno bolj je tonil v temo. Prepričan je bil, da od tam ne more izplavati, da bo šlo le še...