Od časa do časa se zgodi, da na srečanje, ki ga organiziramo za osnovnošolce, kdo ne pride, ker da »se mora učiti«. Ko slišim tovrstne izgovore, nikakor ne morem ostati hladna. Kako ne pomislijo, da imam jaz veliko več dela, pa sem vseeno pripravljena vložiti svoj čas v pripravo in izvedbo srečanja?! Da o času, ki ga izgubim z relativno dolgo vožnjo po slovenskih cestah, ne govorim … Poleg tega, kaj se je sploh treba učiti v osnovni šoli …?

Ko sem se takole zadnjič pritoževala Bogu, da res ni pošteno, ker »nihče« ne ceni mojega truda, mojega dela, v prostovoljne dejavnosti darovane energije …, me je nenadoma postalo zares, zares sram. Kdo sem jaz, da takole javkam svojemu Bogu, ki je – khm! – iz nekega izjemno pomenljivega razloga dal življenje zame? Meni pa se tako pogosto ne ljubi niti prebrati dveh strani iz Svetega pisma ali iti k maši, ko ne gre nihče iz mo...