Hrepenenje je neustavljivo
Hrepenenje je neustavljivo
Hrepenenje nas vedno spremlja, posebej izrazito se oglasi spomladi, ko vse teži k življenju. Tudi narava je polna hrepenenja. To vidimo na vsakem koraku. Vse pa presega velikonočno praznovanje, saj presega zemeljske meje in prag večnosti. Praznujemo Gospodovo vstajenje!
Vstajenje je edini odgovor na vse stiske sveta in nepotešenost človeka, kot pravi Leon Bloy.
Človeku se zastavljajo vprašanja: Od kod hrepenenje prihaja, kako se izraža in kaže, kam se izteka, ali se bo uresničilo in izpolnilo vse, po čemer hrepenimo? Zakaj je človek tako nepomirjen s sedanjostjo? Psalmist pravi: »O, ko bi imel peruti, kot golob bi odletel nekam daleč in se umiril« (Ps 55). A kaj, ko »v ledovje zakopano moje revno je srce«!
Radi gledamo tja, kjer sonce vzhaja, in tja, kjer zahaja; pogledujemo proti vrhovom, ki nas vlečejo 'gor' v planinski raj. Prevzame nas vzlet letala in njegov pristanek. Hrepenimo po nedelji in praznikih. Komaj se zima začne, že mislimo na pomlad, naše...