Levičar vedno in povsod poosebi, prihvatizira, ugrabi državo in njena sredstva za osebno korist. Tako je na Kubi ali Severni Koreji, tako je v Venezueli ali pri nas. Država, to smo mi, pravijo levičarji … in logično sklepajo: zato imam »pravico« do državnih službic, ki morajo biti dobro plačane, upravičen sem do proračunskega denarja za svoje društvo ali inštitut, upravičen sem do prvih mest v agencijah in uradih ali državnih podjetjih … drugi pa naj mi služijo. Njihova dogma pa je, da oni znajo bolje voditi, kakor to zmorejo drugače misleči. Prepričani so tudi, da je njihov sistem najboljši, čeprav se to ne sklada z dejstvi.

Sprašujem se, kakšni so ljudje, ki se ne zmorejo postaviti na svoje noge, od nekdanjega predsednika države do vseh njegovih sledilcev tako imenovane levice naprej. Čudim se, da tako malo dajo nase in niso sposobni ali ne znajo ustvarjati lastnih pobud in projektov in se njihov p...