Upanje desnega razbojnika
Upanje desnega razbojnika
Med dragotinami, na katere sem v zadnjem času naletel na spletu, je tudi posnetek znamenite Haydnove skladbe »Sedem zadnjih besed našega Odrešenika na križu«.
Med dragotinami, na katere sem v zadnjem času naletel na spletu, je tudi posnetek znamenite Haydnove skladbe »Sedem zadnjih besed našega Odrešenika na križu«. Nastal je leta 1985: tako rekoč sanjska zasedba tedaj še mladih glasbenikov je izvedla različico za godalni kvartet v božjepotni cerkvi sv. Otilije v Möschenfeldu. Med stavki te presunljive kompozicije benediktinski pater Odilo Lechner prebira svoje meditacije o evangeljskih odlomkih, na katere je bila napisana Haydnova glasba. Ena od njegovih misli je, da je bil prvi, ki je prepoznal veličastvo križa, kriminalec: t. i. desni razbojnik, po apokrifnem izročilu imenovan Dizma, ki se je na križu spreobrnil: priznal je, da je pravično kaznovan, in prosil Jezusa, naj se ga spomni, ko pride v svoje kraljestvo – in bil uslišan (Lk 23,40–43). To je izredno pomembno, ne le ker je v globokem soglasju s splošno naravnanostjo evangelijev (npr. Lk 19,10: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno«...