Tesnoben prikaz stiske posameznika v boju z državnim aparatom

Film Izbrisana Mihe Mazzinija se povsem izogne vprašanju, zakaj je po osamosvojitvi Slovenije prišlo do izgube državljanskih pravic »izbrisanih« državljanov nekdanje Jugoslavije in se posveti intimni zgodbi mlade Ane, ki jo sprejmejo v porodnišnico, a je ne more zapustiti z dojenčkom, ker je ni v evidencah. Odlika filma je realističen prikaz delovanja zakrčenega, avtoritarnega državnega aparata, kjer je podajane kljuk nočna mora mnogih, ko se kaj zaplete, pa naj je to urejanje zemljiških knjig ali osebnih dokumentov. Zgovoren je tudi molk medijev in strah pred izgubo službe, ki je v slovenski družbi vseprisotna ovira, nikakor vezana le na temo izbrisanih, temveč še na vrsto drugih nezaželenih tem. K tesnobnosti tematike dodatno prispeva izoliranost glavne junakinje, ki je odvisna predvsem od dobre volje svojega nekdanjega ljubimca (Sebastijan Cavazza), njuna zveza pa ima preveč scenaristični pridih. Moč filma je...