Pred kratkim smo moški za moške pripravili duhovni vikend. Dvaindvajset nas je bilo; poslušali smo nekaj nagovorov, molili smo skupaj in sami v tišini ter drug za drugega, poromali smo skupaj peš na Brezje. Ko smo si na koncu podelili izkušnje, smo se čutili okrepljene: od Božjih navdihov ter od iskrene izmenjave izkušenj in moči bratske podpore. Ob koncu srečanja smo v domu duhovnih vaj obhajali mašo še z dvema drugima skupinama, v katerih so bile tudi ženske, a še vedno smo v kapeli prevladovali moški. Duhovnik se je čudil: »Ko mašujem, je redko med udeleženci več moških kot žensk!«

Nove pobude, namenjene povezovanju moških, vznikajo brez kakršnega koli načrtovanja od zgoraj, v Cerkvi in zunaj nje. Od majhnih skupin do večjih srečanj, kakršno je bilo preteklo soboto v Šentvidu (več na str. 15). Verjetno utegne kdo ob takšnem druženju zastriči z ušesi, češ, le kaj imajo po letih dominacije spet za bregom. Zadržanost do iskanja moške identitete je lahko povezana z določenim...