Ob umiranju ali po smrti se ljudem, ki umirajočega spremljajo, dogaja marsikaj. Večino tega nikoli ne bi mogli spraviti v znanstvene ugotovitve. Dogajajo se stvari, ki jih včasih težko razumemo. Pa saj pravzaprav ni treba razumeti. Tako se pač dogaja. Zase lahko rečem, da nisem doživela nič podobnega, sem pa poslušala veliko ljudi, ki so mi kaj takega pripovedovali. Zato sem vedno bolj prepričana, da je treba vse te pripovedi vzeti resno in jih spoštovati. Če tisti, ki želi povedati nekaj takega, pri poslušalcu ne bo začutil spoštovanja, bo raje tiho.

Pred kratkim mi je gospa, katere oče je umiral v bolnišnici, pripovedovala, da je ponoči zelo jasno slišala, kako jo oče kliče. To se je nekajkrat ponovilo. Naslednji dan je umrl. Ko je to pripovedovala bratu, je zamahnil z roko in ji rekel, naj ne govori takšnih neumnosti. Ona pa o tem veliko razmišlja in ima občutek, da sta z očetom povezana na prav poseben način.

Takšnih in podobnih pripovedi je zelo veliko. Največ...