Razmišljam o vprašanju občutka krivde in slabe vesti. Kako prepoznaš eno in drugo ter kdaj je krivda skušnjava? Klara

Ker sta občutka podobna, ju velikokrat v resnici niti ne ločimo, čeprav bi bilo dobro, da bi ju. Izhajata namreč iz različnih vzgibov in imata popolnoma nasprotne namene.

Vest je naš notranji kompas, po katerem nas vodi Bog. Rečemo, da imamo »slabo« vest, ko nas ta vznemirja oziroma »grize«. Oglasi se takrat, ko sem v nevarnosti, da se obrnem stran od Boga in od dobrega v svojem življenju. Primerjamo jo lahko z utripajočo lučko na armaturni plošči vozila, ki me s svojim utripanjem sicer moti med vožnjo, vendar zato, da me opozori, da je nekaj narobe. Slaba vest mi torej s svojo neprijetnostjo v resnici rešuje življenje, ker me opozarja, da se moram vrniti nazaj na pravo pot.

Občutek krivde je nasprotje slabe vesti. Njegov namen ni, da me zbudi in pripelje nazaj k Bogu, temveč da name pritiska, me duši in mi ne pusti spati, obenem pa ne...