»... in se prikloni pred Gospodom, svojim Bogom!« (5 Mz 26,10)

Podoba »poklona do tal, prostracije« je izraz gostoljubja gostom, ponižne prošnje za usmiljenje nadrejenemu in ne nazadnje malikovanja nebesnih znamenj. To zunanje znamenje hvaležnosti in izročitve celotnega življenja (imetja pa tudi bivanja) dobi svoj pravi smisel edinole pred Bogom, ki je darovalec vsega, kar človek je in ima. Tu gre za odnos, ki je izražen kot strahospoštovanje, češčenje v služenju in pridruženost preko poslušanja. Vsakršno iskanje nadomestkov za ta primarni odnos prinaša le uničenje. Človek je postavljen pred odločitev bodisi za blagoslov in življenje v odnosu z Bogom ali pa za smrt in prekletstvo v iskanju samega sebe (5 Mz 30,17–19). Pred isto odločitev postavlja hudič Jezusa, ko ga skuša ob začetku njegovega delovanja. Vabi ga namreč, da bi se predal želji po samozadostni dobičkonosni manipulaciji (Lk 4,7). A Jezus vztraja pri služenju le Bogu. To pomeni, da človek vs...