Glasba postnega časa svojo vsebino in izraz najpogosteje črpa v vrhuncu štiridesetdnevnega obdobja, ki nas pripelje do Jeruzalema, kjer spremljamo Kristusa v njegovem trpljenju in smrti. Že od 8. stol. dalje so sveto­pisemsko pripoved Kristusovega pasijona pri bogoslužju peli, postopoma pa se je začel uveljavljati tudi način petja po vlogah s pripovedovalcem, posameznimi osebami in zborom. Dramatizacija svetopisemskega besedila je postala neizčrpen vir navdiha umetnikom različnih področij, v glasbi pa je dosegla vrhunec s skladateljem Johannom Sebastianom Bachom. Obdobje baroka, v katerem je Bach ustvarjal, je bilo posebej dovzetno za prikaz človekovega notranjega doživljanja in čustvenih stanj, umetniška dela pa naj bi človeka tudi čustveno pritegnila v dogajanje pred njim v podobi, besedi, glasbi ali dramski igri. Kristusov pasijon je bil zato ena priljubljenih tematik...