»Vstani, zasij, kajti prišla je tvoja luč …« (Iz 60,1)
Ali ima Izaija v mislih res judov­sko prestolnico, če pa so Jeruzalem leta 70 let nekaj mesecev oblegale štiri rimske legije pod vodstvom Tita in Tiberija in se je zgodilo, kot je napovedal Jezus v evangelijih: Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki ne bi bil zrušen (Lk 21,6)?

Bi bilo bolj smiselno pomisliti na trenutek, ko se je pregrinjalo v jeruzalemskem templju pretrgalo na dvoje in se je Bog razodel drugače, kot so pričakovali Judje? Kot Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta, kot Sin, ki je izpolnil Očetovo voljo in željo. Ko je bila razkrita skrivnost, ki so jo na svoj način napovedovali preroki. Skrivnost je bila razkrita, a ljudje je niso opazili in tudi če bi jo, je ne bi razumeli. Zanje je bila preveč radikalna. Takrat so ostali pod križem Marija in Janez in nekaj žena, Jezusa pa sta priznala in razglasila za Boga desni razbojnik in rimski stotnik.

Ne, ne, prerok...