»En srečen, veseli inu vsih troštov nebeskih poln dan inu začetek noviga lejta, nebesko večnost N. N. voščim inu prosim od taistiga, kateri danes tu sladku inu nersveteši ime Jezus si je izvolil,« je v pridigi Na noviga lejta dan leta 1697 voščil Janez Svetokriški. Ta kapucin je bil naš najpomembnejši baročni pridigar, njegov rojstni Sveti Križ (zdaj Vipavski Križ) pa je eno najbolj slikovitih naselij na Slovenskem. Sprehod po njegovih ozkih ulicah od samostanske do župnijske cerkve je še posebej privlačen okrog božiča, ko domačini pred svojimi domovi postavijo jaslice.

Vipavski Križ leži na 180 metrov visokem griču tri kilometre zahodno od Ajdovščine. Pisni viri ga prvič omenjajo v 13. stoletju. Goriški grofje so ga ob turških vpadih utrdili in v njem postavili grad s štirimi stolpi. Avstrijski cesar Maksimilijan ga je leta 1507 povzdignil v trg, cesar Ferdinand pa mu je leta 1532 podelil mestne pravice.

Zadnjo novembrsko nedeljo leta 156...