Spominjamo se kulturnega funkcionarja, ki je ob odkritju Barbarinega rova izjavil, da so pač nekateri svoje delo slabo opravili. Ni bil edini, ki je menil, da je v njem še prostor za tiste, ki to odkrivajo ali se nad tem zgražajo. Pretresla nas je izjava oblastnika, da so povojni poboji sad naravnega prava. To je bilo stoletja edini argument za obstoj in preživetje Slovencev.

Svinjske glave so položili na gradbišče džamije, spomenika sprave in podstavek Kidričevega spomenika. Zgražanje je bilo različno, najmanj zaradi spomenika spravi. Ko je neka umetnica zlorabila slovensko državno zastavo in druga počela stvari, ki se človeku upirajo, je bila to vrhunska umetnost. Zaradi njunega političnega prepričanja. Na neki partizanski proslavi z grozljivim ozadjem je govornica – kulturnica žalila predsednika republike zaradi sprave, demonizirala Katoliško cerkev, protestirala proti državnemu financiranju in nagradam filmu Rudar, ki ga ne bi smelo biti ... Na še bolj odmevni in...