Odgovarja Darja Pečnik, Zavod Živim

Kako naj se premaknem naprej? Bolečina še vedno ostaja.

Pozdravljeni!

Že od nekdaj sva si z možem želela otrok. Ko sem po dveh letih zakona končno zanosila, naju je izstrelilo med oblake. Skrbno sva sledila razvoju najinega otroka. Na prvem ultrazvoku je ginekologinja rekla, da je vse tako, kot mora biti. Kmalu po pregledu (v 9. tednu) pa sem začela krvaveti. Krvavitev je postajala vse močnejša, dokler se v bolnišnici ni zgodilo tisto, česar sva se najbolj bala. Najin otroček je umrl. Diagnoza: spontani splav. Zakaj se je to zgodilo? Po prihodu domov sem bila povsem prazna. Kaj zdaj? Solze lijejo po obrazu. Bolečina je globoka, kot da se mi podira svet in da nimam več za kaj živeti. Od splava je minilo pet mesecev, jaz pa se počutim, kot da se je zgodilo včeraj. Ko že mislim, da sem se premaknila naprej, me spet sesuje in sem na začetku. Okolica se obnaša, kot da se ni zgodilo nič, včasih še kdo kaj neprimernega blekne...