Post ob kruhu in vodi je bil v Cerkvi vseskozi v navadi, zlasti pri svetnikih in starodavnih puščavnikih. Ti vse dni postnega časa niso uživali nič drugega.

Pomemben je namen in pomen posta. To ni stvar želodca, ampak glave in srca. Za kristjana je normalno, da je vse njegovo življenje v ljubezni do Boga in do ljudi. Ker tega cilja ne dosega, mu post ob kruhu in vodi pomaga, da svoje življenje naravna v pravo smer.

Zakaj prav kruh in voda? To sta osnovni sredstvi, s katerima lahko človek preživi. Hkrati sta odlična simbola v krščanstvu. Kruh si je Jezus izbral za sredstvo svoje najodličnejše navzočnosti v sv. evharistiji. Brez vode ni krsta, tega prvega in najpotrebnejšega zakramenta. Jezus je kruh za življenje sveta in studenec žive vode. S postom ob kruhu in vodi začnemo bolj ceniti Božje življenje, ki ga prejmemo pri sv. krstu, in nebeški Kruh.

Post ob kruhu in vodi je protiutež današnjemu preobilju in zdravilo za naše shirane duše. Z njim, v povezanos...