Spomini nanj so svetli. Malokateri duhovnik ali škof je prinašal med slovenske vernike toliko veselja in optimizma kakor on. Vsi ga imamo v spominu kot priljudnega, veselega in duhovitega človeka. Kot beograjski nadškof v letih od 1987 do 2001 se je iz neprijazne tujine rad vračal v Slovenijo, med domače ljudi, in tu vodil različne slovesnosti: birme, blagoslovitve in obletnice cerkva. Ko je okoli samostana sester sv. Križa na Mali Loki pri Ihanu, kjer je kot profesor preživel več kot dvajset let, zadišalo po tobaku iz njegove pipe, so vaščani vedeli: »Nadškof Perko je spet doma.« Na farnih slovesnostih in med prijatelji se je ves razživel. »Ob obiskih v Sloveniji doživljam lepoto naše domovine, ki ni samo v naravi, ampak tudi v ljudeh,« je povedal v neki pridigi. Svarilno in preroško so zvenele njegove besede ob tristoletnici cerkve sv. Katarine v Zaborštu: »Slovenski...